EVOLUCIJA
Izril iz zemlje sem svoje korenine
postal hodajoče sem telo,
namesto vej osmislil sem dve roki
na vrhu sebe mi bog nasadil je glavo.
Iz mirovanja prejšnjih vekov
je um sprožil mislim tok,
preko vida sem opažal stanja,
ki jih je doživljal okrog mene svet
in tudi voh mi nudil je veselje,
koraki nog in radovednih rok
so telesu dali nov zagon.
Nove ideje in lakota telesa,
so me spremljale na svoji radovedni poti,
a materialna stran me kar naprej enači s tlom.
Moč skromne čednosti, krepkosti in vrline,
bo čas prinesel, ko bomo zopet vsi živeli kakor gozd.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!