BREZ ODGOVORA

Ljubila sem tvoje visoke,
mogočne planine,
katerih vrhovi so večno pokriti
z belo, sneženo odejo…
V meglo zaviti…
Zelene gozdove sem ljubila,
rosno travo po kateri sem bosonoga
v zgodnjih jutrih hodila,
tudi to sem ljubila…
Vonja pokošene trave
in suhega sena v kozolcih,
nisem pozabila…
Včasih, ko sedim na obali,
gledam kako rdeče sonce
na vročem obzorju,
počasi v morske globine drsi…
In ko me bonaca srčno poljubi u obraz,
se opita od dišav mediteranskih trav,
sprašujem:“ Sem prav naredila
dežela moja, ker sem te zapustila?“

Andreja Malta 

andreja-lea