Tvoj čas ni skrit v uri
vedno je predolg
ali ga je premalo
namesto da bi hitela
se bojiš prehitevati
in čakaš
na boljšega
včasih je vse kar ti ostane
ko si izgubljena in sama
v večnosti
vsakdanjik se požvižga nanj
plehkost je obsodba trenutka
ki ga nisi ulovila
njegovi kazalci segajo
od vzhoda do zahoda
počasi prebavlja
bele kosti
ubita sta ti in on
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 08. 03. 2015 ob 16:12
- Prebrano 679 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 270.02
- Število ocen: 9
