POJDI IN PRIDI NAZAJ

Vem, da te moram pustiti,
pustiti življenju, ki čaka,
da te zaziblje in ponese s seboj.
Da se boš lahko sploh še kdaj vrnil,
kot TI in ne MI,
da se boš v pristan lahko vračal ponosen in poln
in me ob snidenju objel radostno,
brez strahu.

Margareta

Komentiranje je zaprto!

Margareta
Napisal/a: Margareta

Pesmi

  • 17. 01. 2009 ob 06:25
  • Prebrano 808 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 180
  • Število ocen: 5

Zastavica