Fatamorgana
Skrila sem se
v valovita pobočja
drobno, rumenega, sipkega
puščavskega peska,
s solzami zalivam
tvoje presušeno seme,
ko pride moja zadnja
solza, bo vzklilo,
že zdaj ga vidim,
kako raste,
zeleni,
že zdaj ga vidim,
kako močno
razširja
veje v nebo....
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
- 17. 01. 2009 ob 00:39
- Prebrano 641 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 130
- Število ocen: 3
