polje belih kapic na obronkih gozda,
ščebet je ptičji vse glasnejši,
jaz pa kakor ranjena zver
ližem rane od takozvane
ljubezni, ki je ni in je ne bo,
oprostite in pardon, gospodje,
bila je pomota in pardon,
zdaj vem, bili ste samo galantni in prijazni,
kakor veli bonton
predno ste me položili na hladni beton
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!