pokadilo se je izpod neba in starodavna božanstva

so se začela spreminjati v hrošče. nad savinjo so se

utelesili strahovi prejemnikov brezplačne elektrike,

v ponikalnicah pa so zahlipali otroci človeških ribic:

v deželi podivjanih moljev je vsak korak masten od

skrbi in vse matere imajo plahe, bradavičaste uhlje.

2.

pod srajco imam netopirja, ki vsakodnevno izterjuje

svoj davek. svojim potomcem sem podaril zemljevid,

na katerem so natančno vrisana nahajališča strojnic,

vrtnic in bajonetov. imam zbirko starih reflektorjev,

s katerimi vsako noč osvetljujem spomenike padlim

borcem: od napora imam zjutraj rdeč in lisast obraz.

3.

moje intimno življenje je preplet norosti in bolečine,

moje pesmi so stkane iz emocionalnih  smeti in moj

pes se ob nedeljah uči na pamet bhagavat gito: leta

minevajo v nekakšnem nihilističnem polževstvu, vse

moje sanje so postale radioaktivne in tisto hlepenje

po ponovnem utelešenju sem zamenjal za cigarete.