Nova sem.

Pesem.

Žvrgolim ušesom

da me pogleda duša.

Smehljam se vicem

večnega.

Ko bom zapustila

dušo med ozvezdje

bo telo ohromelo.

Ne nosite rož,

prinese naj jih

samo tisti,

ki jih je rad nosil

do sedaj.

Ne pudrajte me

in ne obrobljajte

mi ustnic s krvavo šminko,

ki je nikoli nisem veliko uporabljala.

Le naparfumate me lahko,

tako bom v leseni zadnji postelji

varna pred dotiki tistih,

ki se me v življenju

nikoli niso zares dotaknili.

Pokličite župnika,

da Sveti angel

me pospremi

na zadnje potovanje.

Duša gor,

telo dol.

Zemlja pa je ravna,

kot da me nikoli ne bi bilo.

Vse se je uredilo,

zbrisane so še zadnje sledi,

razen kosti.

Ko pridejo marsovci

naj pišejo zgodovino,

iz pepela je bolj težko.

IŽ-lev