Zimzelen

V temi se raztaplja svetloba luči.

Tiho odmeva korak in duša spi.

Sem senca, ki nikomur ne pripada,

zimzeleno drevo, ki mu listje odpada.

 

Odpade prvi list in za njim še drugi,

bojim se, gole veje silijo k pogubi.

Ostajam zimzelen, čeprav brez stila,

borim se, živim brez klorofila.

Luka Pajek

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
02. 03. 2015 ob 22:45
Spremenjeno:
02. 03. 2015 ob 22:47

Luka, obtavno nastavljena pesem v rimani formi, vendar velja popraviti verze v smeri izbrane stopice (zaporedje menjavanja poudarjenih in nepoudarjenih zlogov

http://sl.wikipedia.org/wiki/Stopica


Ko pišeč preprosto rimanko v štirivrstičnig kiticah, je to ravno tako pomembno, kot če sestavljaš sonet.  Stvar bi rešila nekako takole (vzemi to, kar sledi, za nekakšno vajo ...):


V temi se raztaplja svetlobni soj luči.

Korak odmeva tiho in duša mirno spi.

Le senca sem, ki prav nikomur ne pripada,

drevo sem zimzeleno,  mu listje ne odpada.

 

Odpade prvi list, takoj  za njim še drugi,

bojim se, gole veje me silijo k pogubi.

Ostajam zimzelen, čeprav povsem brez stila,

borim se, saj  živim brez kančka klorofila.



LP, Lidija



Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Luka Pajek
Napisal/a: Luka Pajek

Pesmi

  • 25. 02. 2015 ob 13:49
  • Prebrano 717 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 243.57
  • Število ocen: 8

Zastavica