Na zapuščeni cesti
beli kosmiči drvijo v steklo
kakor zvezde v črvini
pogovor ni zamrl
saj ga nikdar ni bilo
gibljeva se v tišini
oba akorda sta dovolj
da se usta ne odprejo
v glavah bliskajo dialogi
ki se ne prenesejo nikamor
ko spregovoriva
spoznava že rabljeno misel
eno od stotisočih danes
in se razumeva
o ostalih nimava pojma
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lasagna
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!