
Nikdar ga nisem smel puščati stati samega na odprtem.
Zazrt v daljavo je bil nagnjen k izgubam prostorske predstave.
Običajno se je pričelo s počasnim guganjem,
dokler se tla niso premaknila v nenavadno vertikalo
in je prostor postal omejen zgolj z ene strani,
kakor da bi zavesa padla ob stranskem odru
ter pustila veliko odprtino proti občinstvu zevati kot gigantski zaslon.
V takšnih trenutkih je bilo najbolje,
da sem ga nevsiljivo podprl ali pa pognal v gibanje.
Kadar se je gibal,
je bilo običajno vse v najlepšem redu.
Potovanje je koristno.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Lasagna
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!