Vzhod se konča, 

ko se zasmeje zahod. 

V mesecu prvega žarka. 

Kamen, ko roka kriči pogled

na drugačno stran, 

na mezinec v stisku. 

Vlak, ko izgine pod nogami

in kolesa udarijo v prazno. 

V srago na čelu sprevodnika. 

Rumena, ko izpiješ rum

in ena zajezi dvojino

skozi vprašanje

kakšne barve sta. 

Jaz se končam v detelji, 

ki se obrača z lahkotnostjo

afriških bobnov. 

Podajajo si ritem

in nočejo nazaj. 

Svet se bo končal v popolni pesmi. 

Vesna Šare