Iskrijo se bele sledi,
ledene na pogled,
mrzle na otip.
Sonce počasi topi
zasnežene poti,
blatne kupe snega
in mrzel sren
v srcih ljudi.
Obsijalo je strehe,
od znotraj jih greje
toplota peči.
Pa je kje peč,
ki pogreje premrle
ude ljubezni,
pomrzle v tej sivi
pokrajini
brez poljuba,
brez stiska
iščočih se rok,
premrlih prstov,
tipajočih za njo?
Je kje?
Kje je??
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ljuba Rebolj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!