Dokler sva
Ogradiš me od zob
ki jih ostri svet zatika
v ure brez tvojih prstov
in se hrani z mojim vbogajme
napneš me v pozabo
da se umira
za pedenj
na vsakem koraku
za številko več
za številko manj
poležejo se dlake na rokah
ki vtiskajo pomlad med naju
da zelenilo komaj diha
in vonj prsti vse bolj kriči
z očmi zlezem
pod tvoje dlani
in te diham
diham
dokler si
Lepa, meni zelo.
Lp, Igor
Hvala ti, Igor, mi veliko pomeni
Lp, Irena
Zelo močna v uvodu in zaključku.
Vendar: zob, ne zobov.
Ups, popravljeno :)
Hvala Kerstin in vse lepo,
Irena
<3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 20. 02. 2015 ob 21:52
- Prebrano 608 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 190.53
- Število ocen: 10