Vid se ti izceja v žaru trepalnic

in skozi sito noči pljuskajo sanje

ko jaz srebram kaplje iz oblakov

in razpiram cvetni venec

v katerem se mi mehča obraz

skozi stekleno jasnino

zagledam tvojo bit

ki nosi mojo ljubezen

cedi se sok

zaznamovan s čudežom

in v njem vrisk ognja

ki raztaplja zgrešene  vibracije

v predigri glasov

slečem svoje perje

in kri povijem z besedo

ter gledam smehljaj cvetnega venca.

levcek