Čutim toploto tvoje roke

na mojem kolenu,

ti čutiš težo moje glave

na tvojem ramenu.

Kepa polna misli,

vprašanja,

nesmisli...

Misel o eksistenci

komplementarna najini senci,

ki blodi kot mladostnik v adolescenci.

Misel o tišini

v zimski belini,

o končni neskončnosti

...morda neskončni končnosti.

Misel o drevesih

gibajočih se v vetrnih plesih,

kot krhkih nemočnih telesih.

Misli o gozdnih poteh, veselih ljudeh...

Brez besed se sprašujem,

kje so oni, ko sem na tleh?

Spustim pogled na moje koleno,

toplote ni več,

morda jo je bilo zate preveč.

Moja glava je leno

naslonjena na belo steno.

akvamarin