Od znotraj se trgam in lepim
težko volno ki praska in grize
še zadnje ostanke mokrote
Zaječim in odpihnem vse po vrsti
da bi prišla globje od stavčne strukture
ki je ne znam preseči
Še in še in še se ponavljam in si zabadam
nože v trebuh ki so resničnejši
od nekega oddaljenega šepeta pesmi
Nisem pesnica Nič nisem in nočem
biti Prosim pusti me ležati Samo
ležati me pusti da bom lahko odšla
ne da bi se spominjala ječanja vrat
in tvojih besed ki so tako umetelno
vložene v moje prste
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!