Noči navijava v jutra
k velikemu urarju
dvigujeva prste
in pleteva dneve
gladke
da zdrsnejo
s spiralaste vzmeti
velike
da zagozdijo
nazobčana kolesa
v prežvečene robove trajanja
zavijava spoznanje
da za vedno
traja vse prekratko
obljuba prebodena s kazalci
plapola
kot bela zastava
zabodena v zemljo
brez besed in zaenkrat brez dodatnega komentarja !
Dobra!
Lp, lidija
Malo zamujam :)
Hvala, Lidija
lep pozdrav
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!