Gremo naprej
Včasih je moje upanje prav plaho
pridejo pač dnevi
ko me je sama nemoč
takrat obstanem z mislijo
da tokrat za dežjem ne bo sonca
obsedim na robu postelje
pogled je prazen življenja
iz ust mi tiho spolzijo besede
da nimam več moči
a se zdrznem in spomnim
kolikokrat sem že tako obsedel
pa vseeno vstal
in vstanem
mukoma a vstanem
dam dnevu še eno priložnost
da me preseneti
sebe sem že
ko sem še enkrat več vstal.
Igor, lepo napisano. A z vsakim dežjem posije žarek in ustvari mavrico lepote.
Bodi lepo.
hope
Draga Hope, prav imaš in hvala ti.
Igor
Iskrena pesem. V cem smisel? Res.
lp T.
Pozdravljena Tea in hvala. Bodi fajn.
Lp, Igor
Igor, počutim se kot prva...(za šalo ali ne,,,).
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 16. 02. 2015 ob 08:42
- Prebrano 875 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 400.51