Posle jebanja nema kajanja

 


Kolikokrat, povej kolikokrat naj ti še povem, da kri ni voda.

Spomnim se dni, ko je zeleno-črna rolka drsela po, takrat, svežem asfaltu. Ko smo se podili za rdečimi žogami

in se prelevili v peščene gradbenike na, za nas, skorajda prevelikem peskovniku.

Podirali smo rekorde v slalomu med drevjem v bližnjem gozdu.

 

Spomnim se. Spomnim prvega modrega računalnika, ki ni imel diskete. Kakšno razočaranje

je bilo v tvojih očeh, ko mi ga je podaril. 

Prepovedane fotografije, ko sem stala pred oltarjem.

Še danes me vonj rdeče čebule, jajc in testenin spomni na rumeno hišo.

 

In kolikokrat naj ti pljunem v obraz?

 

Kri ni voda!

Življenje stkano iz spominov je tisto gonilo, ki daje smisel.

 

In škoda besed po izvršenih dejanjih,

ker ne boli, da nisem dobila gradov,

ne boli, da je fotografija pristala v kaminu.

Ne boli.

 

Mi pa para možgane misel o stisku roke,

o objemu,

o smehu.

 

In spominu, ki ga nikoli več ne bo.

 

 

"For whom the bell tolls 
Time marches on 
For whom the bell tolls"

Sara shiney

Sara shiney

Poslano:
15. 02. 2015 ob 23:56

... citat vzet iz besedila Mettalice ...


Zastavica

bizarna

Poslano:
16. 02. 2015 ob 09:54

Dan ... shiney. Kri res ni voda, vendar se nekako razvodeni. Še spomini postanejo anemični. Res so gonilna sila, le da bi včasih potrebovali kakšno transfuzijo, vsaj, dokler nad njimi ne prevlada demenca. Bravo za zavržen celofan...

L.p.

Zastavica

Sara shiney

Poslano:
17. 02. 2015 ob 16:30

Hvala bizarna. ;)


Lep pozdravček, Sara.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Sara shiney
Napisal/a: Sara shiney

Pesmi

  • 15. 02. 2015 ob 23:48
  • Prebrano 838 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 209.62
  • Število ocen: 9

Zastavica