gneča je na megleni cesti
mrak v enosmerni ulici
ponavljaš in ponavljaš
dokler ti še zadnji bedak ne reče
da se mu zdi da je to že videl
šele takrat mi pade sladkor
prišila bi ti zrklo na hrbet
da bi videl moje sledenje
a nimam talenta in prave žličke
za natakanje obljub
skozi retoriko vsejedov
sence naju ne dohajajo
ko loviva pomendrane repe
steklenih psov in volkov
še dobro kajti jutro je blizu
in prazne pnevmatike so se
odkotrljale v blatno reko
ko se bom zbudila iz kome
mi zašepetaj da hočeš proč
a pusti mi termostate
potrebujem jih tudi na poti
posuti s škripajočimi kristali
ki režejo medprstje šap
Polnokrvna pesem, ki nikakor ne potrebuje inzulina! Greni od zavedanja :)
Lp, Irena
Izjemno dobra pesem.
Lp A
Hvala vama, pi in Andrejka!
LP, mcv
Dobra. Trpka, a bogata.
Polna in vsebinsko dobro razpredena pesem, ki osvetljuje sfere, kjer se končuje sožitje. Tam se tvorijo verzi kot so pričujoči in se stečejo v pripoved, ki to ni. Pač pa je podaljšan krik, ki vseeno vsebuje oprimke odločnosti. Čestitke,
lidija
Lidija, hvala.
Se mi je zdelo, da ti bo 'zrklo' všeč ... (hec).
LP, mcv
ne, prav ob zrklo sem se hotela obregnit, ker se mi zdi "slepo", ti pa si hotela, da on z njim vidi ... ampak sem si premislila, gotovo imaš še kakšen konstruktiven razlog, da si uporabila prav ta izraz, ki te je svoje dni v mojih besedilih pravzaprav malo motil ;)
Lp, lidija
Poslano:
19. 02. 2015 ob 18:12
Spremenjeno:
19. 02. 2015 ob 18:12
:)
Ja, bil je drugi razlog, ob pisanju res nisem mislila nate :) ... pesem bi lahko ocenil tudi kdorkoli drug iz uredništva, morda kdo, ki se ga sploh ne bi dotaknila in ne bi podčrtal. Zato se ti zahvaljujem, da se nisi ob nič obregnila.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!