Podoba v ogledalu.

Sončni vzhod.

Prebudi se v meni

sla po hrani.

Nepozabni dan, ko rodiš se v meni.

Ptica miru,

hitro se pozabi.

V novi dan rodi se novo upanje.

Nasmešek v kotičku ustnic

zamre, kot zaton sonca.

Nekje na obzorju ogledala

kamen še vedno tone

v globine neba.

Torej, kdo si, podoba v ogledalu

ničnega.

Vem, misleč, da podoba si ti,

ki gledaš,

v daljavo neskončnosti.

Na obzorju novega dne

zamre nasmešek.

Za vedno.

joze