REKA
Igram se s težnostjo,
skačem visoko v zrak.
Tok uničuje,
gladek vonj kože.
Slike v objektivu misli
zrejo vame.
Edini dokaz mojega obstoja,
briše dereča voda.
Tega z besedami ne poveš,
še misli ne izrazijo.
Med spanjem me odnaša,
tok mogočne reke,
ki poplavlja
in me vsake toliko,
pusti na svojih bregovih.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: extra
- 15. 01. 2009 ob 09:19
- Prebrano 705 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 160
- Število ocen: 4
