Vonj po crkovini se širi v zraku in
zažira v tapete,
nekoč živih barv,
danes sive in preperele,
da se od njih ločijo fini delci, ki
se mi lepijo na kožo,
nekoč rožnato,
danes bledo in umazano od lastnih izločkov, ki
se že dolgo kopičijo nekje na moji levi strani,
desno od stola,
nasproti nočne omarice,
na kateri je še vedno tvoja slika,
nekoč živih barv,
a danes?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Egoist
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!