Vem, 

polni mesec te bega

ob vsem bleščavem sijaju

ne razbereš

njegovega pravega obraza

četudi se ti smehlja.

Prepadena brskaš za dnevi,

ko naj bi naju ujela toča

in ko naj bi nekje v globini

skupaj našli beli biser,

a jih ne najdeš,

zmedena

zanikaš njihov obstoj.

Zato danes lomim mesec,

trgam ga kos za kosom,

izrezujem bleščave tone,

odvzemam mu ves sij

in ga drobim

po okrasnih robovih,

v notranjost sredice...

dokler ne bo

kot majhen,

preprost krajec

prave velikosti zate.

Ob njem se vedno nasmehneš.

Neni