Odhajaš, a vem da znova
Te bom zagledala nekoč
Na pragu svojega doma.
Pustila si vse kar je pomembno,
In odnašaš s sabo še večjo praznino,
Ki jo bom verjetno še dolgo objokovala,
A zaenkrat naj bo, kakor pač hočeš,
Leti, dokler krila imaš, dokler pot je še čista.
A tudi takrat ko se vrneš,
Četudi že stara bom in sivih las,
Bom spoznala te po nasmehu,
H kateremu sem šla takrat,
Ko sem te spoznala.
Adijo, zaenkrat,
Bodi mi dobro,
Cilj imaš na dlani,
Zato pojdi,
Brez mene,
Da se naučim živeti sama.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!