tražio sam te iza vodenih zavesa
i stenja koje razbacano leži
kao da je palo sa nebesa
voda je bila
plamen strmoglavljeni
u tkivu kamena krv naših telesa
iz zemnih žila
iskopavao sam te živu
ispirao sam tebe u nanosima reka
prsti poplavljeni vadili mi oko
i bacali ga nebu da gleda
i čeka
niko te nije tražio toliko
a ni dubljeg traga
ne ostavi
niko
Pesem, ljubezen - beremo jo lahko kot prispodobo za odnos do ženske, zemlje, vode ... svoje biti. Všeč mi je ta možnost večpomenskega interpretiranja in lepe, natančne podobe, ki jih slikaš z besedami, čestitke,
Ana
Hvala Ana... dok pišem u tim sam slikama. Zato su možda takve.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Željko Medić Žac
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!