Zamrznjena
Težko obračam korake,
Hodim po poti, kjer sonce sije.
Še zmeraj verjamem da pridejo dnevi
Ko se umirijo težave.
Klačiš mi mivko v usta,
Da pogoltnem temen grob okus,
Še lažje kot vse je, da vzletim proti nebu,
Kjer je nekdo z odprto dlanjo.
Daj mi požirek vode,
V tvojem vrču je vedno najslajši napitek,
Ki pripravim ga znova in znova,
A le s težavo zapiram oči,
Ko žeja me muči, ko v prsih je kamen.
Nisem kot kip, a učim se sprejeti, da sem
Le delček človeka, ki se uči,
Pada in vzleta,
Brez nog in rok,
krik ostaja v tišini,saj
sliši ga le gluho uho.
Pozdrav Matej,
ja, morala sem besedo ki smo jo kot otroci pri nas na Štajerskem zelo zelo pogosto uporabljali, ja, malo smo jo priredili po svoje in z njo včasih dobili kakšno oceno nižje pri kakšni strogi učiteljici slovenščine, če je takrat imela slab dan.
Zgolj iz spomina, čeprav vem, da je pravilno drugače. Naj bo. Za stare čase. Upam, da nisem preveč užalila kakšnega strogega "strica" ljubitelja slovenskega jezika. Čeprav tudi ne vem, če je to prepovedano pri poeziji. (uporaba ne čisto pravilnih besed)
Pozdravček,
B.
Seveda ni prepovedano. Vendar: v pesmi, kjer se avtor vsaj nekako trudi, da bi pisal knjižno in uporabi le eno tako besedo iz lastnega spomina, je to videti kot napaka. Če bi napisala vse v svojem jeziku mladosti, bi bilo pa to zelo na mestu. Poskusi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
- 07. 02. 2015 ob 21:44
- Prebrano 588 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 158.7
- Število ocen: 4