Kdove
Dnevi so kakršni so
minevajo tiho
spregovorim bolj redko
razen ko bi si rad kaj dopovedal
ali ko nahrulim papigi
da malce stišata pogovor
ko se bliža mraku postane težko
hrepenenju se potroji lakota
takrat tisto manjkaš mi
nadene še večji povdarek
prav vsakič je tako
s slehernim slovesom svetlobe
ura je praviloma pozna
ko končno ležem v posteljo
oči se mukoma zaprejo
za nekaj uric odsotnosti
a jutro je vse prehitro tu
res lažje je živeti v sanjah
in kaj preostane
prilepim se na upanje
da je nekje napisan scenarij
za drugačno zgodbo.
Tista zgodba kjer sije sonce, kjer je dvoje eno.
Lepo si napisal. Prideš na gmail Igor.
hope
Draga Hope, da prav tista zgodba. Hvala ti.
Igor
napiši svoj scenarij in ga uresniči :)
Oj Srecok, za scenarij ki ga imam v mislih bi bila potrebna dva sinhronizirana pisca.
dober odgovor, slab izgovor :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 03. 02. 2015 ob 10:39
- Prebrano 594 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 280.56
- Število ocen: 12