Mar vredno je živeti
se sliši večkrat glas
v tej divji naglici
ki hiti, a ne brez nas.

Mar vredno je živeti?
sprašuje Ona se
ko solze žlahtne toči
in pomiluje se.

Vredno je živeti
za širne te planjave.
Vredno je živeti
za škrlatne te oblake
za drevesne te orjake.

Vredno je živeti
za objem in svež pogled.
Vredno je živeti
za poljub brez obljub.
In za pegaste otroke …

Vredno je živeti
zase..in še enkrat zase.

Kratek je ta čas
a vreden
za vse večne čase.

Silva Langenfus