SVETLOBA NOČI
Razliva se mesečina
v hladno zimsko noč,
mesec v vsej svoji veličini,
sveti na najino pot.
Hodiva po tej poti,
gledava bledi luni v obraz,
z žarki svoje svetlobe
boža najin obraz.
Prešteva nama zvezde v očeh,
iskreče in čudno svetleče
in jih pošilja tja gor v nebo,
da bo na zemlji še bolj svetlo.
Z roko v roki k svetlobi hitiva,
v objemu srčne toplote,
pozdravljava mesečino.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nena
- 01. 02. 2015 ob 12:31
- Prebrano 594 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 118.81
- Število ocen: 6
