samo sloni
ne puščaj me tukaj
drevesa so visoko in moje roke kratke
ne vidijo sadov
če se razširijo trepljajo nebo
skrčene ga brcajo
ker ni naše
rjavo nebo ni naše
blato je namočilo čopiče
do komolcev
in prebarvalo sonce
železo se je izrodilo
ker je predolgo rjavelo
na molčečem jeziku
ne maram prepečenega pogleda
povrgel se je star in utrujen
oblečen v podplate umirajočih
sam do usihanja
iščem ljudi
a ljudje so še vedno samo sloni
ki so izgubili besedo
le da si sloni zapomnijo ;)
lp, I.
ja, upam, da nisem užalila slonov :-)
lp,
Vesna
Ta amigo.. mi ne sede;)...
lp li
Dobra!
Morda so izgubili besedo, spomina ne bodo. In ko se jim jeziki spet razvežejo ...
LP, mcv
modricvet, potem se bo slišalo daleč!
li, amigo je sam sedel v pesem ...
:-)
Lp,
Vesna.
li, amigo je zapustil pesem. Rekel je, da je brez njega pesem bolj odprta. :-) Hvala, li.
:-)
Lp, Vesna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 30. 01. 2015 ob 19:59
- Prebrano 838 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 630.24
- Število ocen: 23