zastoj
Počasi gredo
kot izlivi čez travnike
in sneg in veter, ki noče
odnehati.
Počasi gredo,
ko trkajo, ko morajo
ven, noter in ven - počasi
stokajo.
Ne popustijo,
ne zapustijo, ne hitijo -
ponavljajo, da bi bilo večje
… in večje.
Majhnost odhaja,
nič je v snegu in snega
ni. Zrasti moram
ker verzi
ne smejo oditi počasi.
Zastajanje življenja in gibanja in pesmi - pri čemer rast zadobi globlji pomen. Čestitke,
Ana
Hvala :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
- 30. 01. 2015 ob 16:11
- Prebrano 697 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 304.7
- Število ocen: 9