Cesta za menoj ima jame
s plombami odpuščanja
potemnele so v pozabo
živci so izvlečeni s koraki
pred menoj ni videti
pasti v katere lahko padem
žalost in nje bratje so divji lovci
prekrivajo jih z mehko vero
učim se hoditi po trdnih tleh navzgor
če zdrsnem se ulovim na robu tuje teme
z dna vržem trnek za svetlobo
in se pritegnem k sebi v dobro.
Jako dobro, Irena!
Lp, Milen
Hvala, mojster pesnik :)
Lp, Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!