Poj o ljubezni, Helena.
Poj o zapoznelih
pticah selivkah in
ljudeh, ki čakajo
na prehodih za pešce.
Sneg bo kmalu
prekril strešna okna
in zmanjkalo ti bo
zvezd, ki plavajo
v začaranih krogih.
Za hip utihni.
Ustavi tekoče misli
in jim nadeni okove.
Utihni, samo utihni, Helena.
Odvrni pogled od
bežeče katastrofe in
prezri komete, ki
hinavsko čakajo
na nov Zemljin obrat.
Ne glej, Helena.
O ljubezni piši,
o rjuhah in zavesah,
ki so debele&težke&tople.
Zunaj ni ničesar, Helena.
O ljubezni piši.
Lepa pesem mala senca.. nadeni le popravi.
lp li
li, hvala ... sem ravnokar popravila ;)
lp, Ms
Pevaj o ljubavi, Helena, dobro to radiš :-)
Lp, Milen
Milen, bom ... včasih bolje, drugič slabše :)
lp, H
Pesem je zanimiva, saj najprej pride na misel tista (mitološka, najlepša na Zemlji), a tudi druge Helene, pozvane k pisanju o ljubezni, okrajšujejo žensko na reproduktivno ali vsaj okrasno funkcijo ... Helena pa ima toliko drugega povedati ... čestitke,
Ana
Ana, sploh ne morem nič več dodati ... hvala ;)
lp, H
Poj o ljubezni, Helena! :)
Pomlad je. In ptice se vračajo ... Kot ta čudovita pesem!
:)
Lp, Jošt Š.
Jošt :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!