Dvignil je roko in rekel: »To je roka«.
In prišla je revolucija in ljudje so
vzklikali njegovo ime, polno podaljškov
in Wittgensteincev, ki so zatrdili, da to
ne dokazuje ničesar. Da gre samo za svet.
Za preplet majhnih delčkov in teorija
relativnosti je že itak uničila Boga, dokončno,
če je slučajno še kdo verjel vanj po kriminalni
sceni iz Rusije. Roka pa je še zmeraj tu.
In če sanjam, sem in če me vara, sem.
Sem v svetu, ki sem ga zgradila okoli
svoje roke. In To je roka! brezsramno kričim
po parkih, če me pa kdo vpraša, kaj
za vraga počnem, lahko še vedno rečem:
»Filozofija. In vidiš: Vem, da je to drevo.«
No, pa še ena taka, zabavna ... ;)
S filozofom sediva na vrtu; večkrat zapored reče »Vem, da je to drevo«, pri čemer kaže na drevo v najini bližini. Nekdo tretji se nama pridruži in to sliši, jaz pa mu rečem: »Ta človek ni nor; samo filozofirava.« (L. Wittgenstein: O gotovosti)
naključje ali ... ;)
lp, Ms
Prav po Witgensteinovo: ni treba govoriti o stvari, treba je kazati. To roko, ki je kot jezik del nekega telesa. Ki se prikazuje kot jambor, svetilnik, kazalka vsemu obročju, z umom vred. Zanimiva pesem, ki sproža veliko misli, čestitke,
Ana
Moral je biti vzrok, da je dvignil roko...in prišla je Revolucija. Relativno majhna stvar za velikana. Pa vendar zagotovo je To revolucija.
Tako približno si razlagam tvojo pesem, ki je nadgradnja tega, čemur Wittgenstein pravi Gotovost. Dvignjena roka je zagotovo svarilo in ni nobena filozofija.
Dobro si to ubesedila.
Lp A
Roka = nekaj samoumevnega (a lahko tudi) => Revolucija = svarilo = filozofija = spoznanje = jezik ...
Andrejka in Ana, hvala :)
tudi besede kot je (le) roka lahko imajo velik domet ;)
lp, H
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!