
In spet pletemo mrežo
iz lepljivih niti večnega obstoja,
da ne porumenijo.
Vlečemo jih,
kot že toliko krat
iz leve v desno
in nazaj, pa v diagonalo.
Osušene vlažimo,
prašne brišemo,
strgane vsakič znova
povežemo s trdnimi vozli
v enovitost tvojega vzorca.
V njem hranimo tvoj utrip.
Danes spet pletemo,
iz treh majavih kotov,
kot žena,
in sin
in hči,
v prikritem zavedanju,
v mlačnem pretvarjanju
grejemo tvoj stol,
ker se jutri, oče,
morda vrneš.
Oprosti srečok, včasih ne morem preko tega...
Danes rabim to pesem...
Bodi lepo, neni
zakaj oprosti ? in nikoli hoditi preko,,, soočanja so potrebna, predvsem sam s sabo. s tem pride sprijaznjenje in izlivanje pomaga :) bom lepo in bodi tudi ti kolikor je le mogoče.
Hvala srečok, prav imaš, ne hodi mimo, idi v...
velikokrat grem mimo, včasih pa moram v in izlivanje pomaga, ja! :)
in jutri bo bolje.. :)
lp Neni
Vse faze je potrebno prehoditi, da lahko celiš. V budnem in sanjskem svetu podzavesti. Potem nastopi obdobje soočenja z resnico. Takrat se lahko pogovarjaš, spomini; tisti lepi in topli začnejo stopati s tabo vedno manj boleče...
Oprosti. Tako sem takšno stanje preživljala sama in vem, da je velikokrat podobno, ker jih podoživljam tudi z drugimi. Ti kar joči, kriči, piši...
Bodi dobro
pozdravljena bizarna,
mislim, da sem fazo kričanja že prešla, zdaj sem v fazi soočanja z resnico...
pa se ji uspešno izmikam - nekako živim na desni strani- razmišljam z desno polovico možganov, kjer domišljija in fantazija prevladujeta nad razumom in realnostjo...
in to mi v tem primeru zelo odgovarja :) a verjetno ne gre na dolgi rok..
pridejo pa dnevi, ko se zmiga leva in napade me žalost in pogrešanje...
Hvala za tvoj dotik
Lp neni
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!