odločil sem se še pred tvojim rojstvom
o ljudstvo
zjutraj sem odprl ognjeni krog
tekel sem okoli njega
mrmral molitve in uroke
metal vanj kratke in rezke besede
tekel in govoril sem do večera
ko je ogenj dogorel
sem se usedel in bral iz žerjavice
videl sem o ljudstvo
tebe živo in prisotno
tu na mojih tleh
v mojih ustih
na mojih plečih
v moji krvi
čutil sem dela ki so nastajala
in izginjala s tvojimi nohti
okušal sem hrano
ki si jo ulovilo in zavrglo
v globeli brez živali
slišal sem kamen
ki si ga vrglo v sosedovega lovca
in zavohal dim iz ust otrok
ko si jih poslalo v kotle lovišč
in kričalo za njimi ubij ubij
ubijjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjj
in tako sem vstal o ljudstvo
slekel svojo kožo
si iztrgal usta
izlil kri
in poteptal tla
vzel sem palico
koničasto dolgo krepelo
ga ovil v lase divjega zahoda
namočil v bizonovo seme
in se postavil pred vrata
doline smrti
zdaj lahko prideš moje ljudstvo
čakam
Veličastno... in ko te nekoliko odžejajo te besede, te spet hipno zažeja po njih...
lp Sašo
Hvala, Sašo.
:-)
Lp,
Vesna.
Simbolična in apokaliptična - kombinacija, ki deluje tudi angažirano, čestitke,
Ana
Poslano:
28. 01. 2015 ob 13:46
Spremenjeno:
28. 01. 2015 ob 13:47
že kar nekaj čas si prizadevam držato krepelo "na pravi strani",
a me, sem in tja useka, najbrž ne brez razloga.
čestitke.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!