Jaz nisem vrt, ki bi si sam sezidal trne.
Jaz nisem krik, ki se iz grla glasen vrne.
Jaz nisem sen, ki dere sanjske globočine.
Jaz nisem lik, ker sem izgubil vrtenine.

Jaz nisem prazna črta, ki po šivih poka.
Jaz nisem rdeča kri, ki grob jo žejno loka.
Jaz nisem plodna trta, nisem slap dereči.
Jaz nisem vstala zarja, ki se v jutro reči.

Kar nisem, kar mi manjka, kar se v krog obrača
in v novi krog in v novem krogu spet v kroge
se mi po stezah v urok spreminja vrača.

Ko milnica razpoči se, zamenjam vloge -
sem sen in polna črta, slap, ki v slap se vrača.
Le v svet in iz sveta me zrejo druge oke.

sonofearth