Čutim zbodljaj blokade spoznanj,
ki se ena za drugo nizajo vsak dan.
Grenka spoznanja v bazi sanj,
ki z jutrom odnese jih sapa iz špranj.

Piramida želja brez izhoda,
seseda se kot vreča brez dna.
Lik brez obraza se obrača na drugo stran,
kjer ga prekrije resnica in spet je tema.

Besede kot oblak prahu,

razblinijo se v vetru,
Resnica udari kot bič,
ostane le odtis in bolečina srca.

Razglašeno zveni melodija brez not,
laž resnici podaja roko, hrapavo in
okorelo s trni na konicah prstov.

Izpira nebo reko laži, ostala je luža,
ki me škropi a čutim svežino šibkih vetrov,
besedo resnice, ki poživi.

nena