Nekdo mi je dejal;
pesniki ste otožni,
tenkočutni.
Kaj pa vem…
Otožen nisem, ker se ne spodobi,
čutim pa tudi bolj na debelo.
Pišem, ker pač lahko.
Nekateri jokajo v blazine,
nekateri pijejo,
nekateri skrunijo čokoladne tablice.
Jaz pišem.
Pišem sebe, pišem njih,
če se kje zagledaš,
pišem tudi tebe.
In…
Pesnik je prevelika beseda,
za nekoga, ki piše,
ker pač lahko.
Nekega prijetno toplega jutra
bom nehal. Pisati.
Življenje je prečudovito,
da bi pisal
samo zato,
ker pač lahko.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jan Perko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!