SARKOFAG
Pero spet vzel v roko poet je stari,
pa ne zato, da bi napisal pesem,
pač pa, da z njim očisti prah in plesen,
ki z leti se nabrala je v omari,
kjer zbrani okostnjaki so skrivnostni,
kakor trofeje, ki jih jager noče
obesiti na zid, ker tam navzoče
bi ga spominjale na greh mladostni,
ko streljal je vsevprek v neslani šali
na zakonsko zaščitene živali;
tako ta pesnik, klasik živ, prebira
svoje ikonoklastične začetke,
jih skrbno zlošči in mumificira,
pa spet tja v sarkofag zapre na veke.
Odlična satirično obarvana pesem, ki jo lahko razumemo vsaj dvojno: pesnik se sramuje svojih začetkov, ker so bili nevešči (to bi bilo še nekako dobro), ali pa ga je življenje prisililo, da je opustil načelnost, si nadel kuharsko čepico in se vdal v usodo skupnega golaža (kar je nadvse žalostno). Ostali pod-/sopomeni pa: kakor komu drago. :)
Da je pesem s tako jedkim sporočilom napisana v obliki soneta, prida še poseben učinek (je sonet tudi samo še okostnjak v omari?).
hvala, Aleksandra-:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 19. 01. 2015 ob 23:50
- Prebrano 750 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 410.61
- Število ocen: 14