GUBE SRCA

Zdaj se staram na čuden način.

Kot da po tihem postajam podobna

vsem ženskam z družinskega drevesa,

kot da privzemam njihova telesa

in se stružim v njihov spomin,

 

medtem ko moja veja postaja obrobna;

v resnici se debla še komaj, komaj držim.

 

Staram se mimogrede in nezavzeto.

Nobenih posebnih mejnikov in čudežnih krem.

S prav tolikšno dramo, kot je premore pogreto

kosilo od včeraj, s prav tolikšno mero skomin.

Kakor da mi je čisto vseeno, kam grem

 

in da se trgam od mrežastih nitk korenin,

v katerih je bilo davno seme spočeto.

 

V svoji DNK nosim trajen zapis,

neizbrisljiv, a vendar kot vosek taljiv,

medtem ko dresiram možganskega kuščarja v psa,

da bo imel primeren obseg in obris,

da bo lahko vodljiv in prilagodljiv;

 

seme, ki bo pognalo iz sveže pogrnjenih njiv

in rinilo brstje skozi varne gube srca.

Aleksandra Kocmut - Kerstin

branka

Poslano:
19. 01. 2015 ob 11:54

Že dolgo na tem naslovu nisem prebrala tako dobre pesmi. Čestitke. 

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
20. 01. 2015 ob 00:47

Hvala, Branka.

Zastavica

brezno

Poslano:
20. 01. 2015 ob 16:42

Pesmi na portalu pohvalim ponavadi samo z oceno, le redko z besedo. Ampak tukaj je ocena premalo. Vedno, ko jo preberem me spodnese. In kar buljim v ekran. In jo berem znova. Izvrstno.

Lp, b.


Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
21. 01. 2015 ob 05:22

Hvala, brezno. Lepo je videti, da pesem zaživi tudi v gubah drugih src. :)

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
21. 01. 2015 ob 17:53

Izjemna pesem, ki prevzame tudi zaradi tega, ker prenekateremu bralcu, ki gleda na svoje bivanje in minljivost  po eni strani neprizadeto ( kot bi se dvignil nadse in se opazoval z višine z nekega navideznega stropa) in hkrati z resignacijo, sprejemanjem. Zdi, da je v zgodbi on sam. Vsaj mene je pesem zadela na tak način.

Interpretacija zgodbe in simbolov v pesmi je odveč in bi pesem nepotrebno obremenila, zato se je seveda vzdržujem ... 


Čestitke.

 Lidija

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
21. 01. 2015 ob 18:28

Hvala za vpogled, Lidija.

Zastavica

poetesa

Poslano:
25. 01. 2015 ob 10:40

Kako polna pesem! In kako nenarejeno in neprisiljeno se prilega življenju. Čestitke!

Polona

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
25. 01. 2015 ob 21:13

nenarejeno in neprisiljeno se prilega življenju

Hvala, Polona. To si pa tako dobro povedala - saj se tudi sama zadnje čase trudim, da bi se nenarejeno in neprisiljeno prilegala življenju (potem ko mi je dalo jasno vedeti, da se ono meni ne bo :).

Zastavica

Sara shiney

Poslano:
16. 02. 2015 ob 00:38

Kerstin, prav potrebovala sem tole branje, mislim, da so ostali povedali prav vse, naj dodam le to, kakor sem danes napisala že Dušku, sedaj vem zakaj sem se vrnila nazaj na ta portal; hvala za to pesem.


Lp, Sara. 

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
18. 02. 2015 ob 20:02

In tebi hvala, Sara, za branje in pesniški dotik.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 19. 01. 2015 ob 00:46
  • Prebrano 1034 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 888
  • Število ocen: 27

Zastavica