Natrgala belih lilij bom zate
v vrtincu snežink ledenega dvora.
Jih povezala v šopek,
s pentljo kristala okrasila.

Snežna goloba bom med puhke ovčice spustila
s sončnimi nitmi
zate gnezdo med zvezde
vpletat.

Prisedla bom k tebi,
ko se boš v snu še tesneje v odejo zavila …

Po laseh z roko,
kot topel vetrc pihlja …
Na lički vlažen metuljček …
V dlan zarjin nasmeh
iz šopka belih lilij ledenega dvorca,
pentlje kristalnega okrasa,
tvojega milega sna
in zvezdic nebesnega gnezda.

Pod zglavjem sinja pesem
bo v sanje pisala: Deklica ljuba,

ko vrata svojega Doma boš Sebi odprla,
bo Sonce samo k Tebi prišlo.

(1997)

Romana Novak