Glas
Utišaš mi glas,
med bučanjem besed,
krvavi mi vse,
kar mi teče po žilah.
Bom še kdaj rekla tisto,
kar govori mi srce.
Tebi ne,
a komu potem?
Sedaj le plazim,
proti vodi ki dere v nove izlive,
le besed več ni,
so le še zvoki enozvočni,
kriki bolečine.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
- 14. 01. 2015 ob 12:38
- Prebrano 534 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 150.08
- Število ocen: 6
