kao ostrva samoće
u okeanu tišine
izgledaju izdaleka
moje noći
one su onoliko moje
koliko sam ja njihov
a koliko
to znaju one
i to znam ja
nisu to obične noći
nisu ni neobične
malo svetlije od tame
malo tamnije od svitanja
malo jasnije od postanka
nešto mutnije od prestanka
to su noći sa snovima
obojenim sećanjima
i raštrkanim maštanjima
moje noći...
moje noći nikada nisu
ni mračne ni hladne
moje su noći
raskošna predstava
jer moje noći
sa sobom
donose pesme
Ravno prav temne in svetle noči za pesmi ... prijetna in lahkotna, s hrepenenjem osvežena pesem, čestitke,
Ana
Hvala Ana, zadovoljstvo mi je.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!