pišem besede
na hladnih
samotnih dlaneh
na belini papirja
so kaplje
ognjene
kot šipek
po prvi slani
ko se na ustnicah topi
ledena sladkost
jaz pa si
z dihom
v tišino
ogrejem
premrle roke
da ponovno utrgam
sadež divjine
obarvan
med trnjem
s krvjo
iz roba gozda
preleti
čez mojo sled
brinovka
zelooooo :)...ps... šipkovi marmeladi rečejo tudi krvava marmelada,, ker ga je res neprijetno nabirati in vsekakor ga mora najprej slana dobiti.
srecok, zanimivo ime, ki še dopolni pesem, zato hvala!
Lep dan, Jošt Š.
samo enkrat sem jo delal, z rokavicami ne moreš obirati zaradi trnja in mraza in ogromno plodov je potrebno nabrati... lahko se pa uporabi tudi Rosa rugosa, nepravi šipek pa tudi plodovi vrtnic...zanimiva marmelada
tisto kar zori med trnjem je vedno najlepše ali najslajše :)
v šipku se prav čuti, kako sladkost premaguje kislost, vendar šele takrat, ko pomrzne ... :)
Zelo Kosovelska (Balada), z brinjevko in slutnjo ... Jaz bi pesem končala že tam, ko prileti brinovka. Kaj meniš?
Lp, Ana
pa poskusimo, če je prelet brinovke dovolj globok ...
lp, Jošt Š.
Mislim, da je zdaj Kosovelski prizvok ravno pravšnji, kar po drugi strani priča tudi o tem, kako smo medsebojno odvisni in povezani, tudi v pisanju na hladnih dlaneh. Čestitke,
Ana
Ana, hvala.
Verjetno (pre)pozna prav Kosovela najširši prostor, zato so bili "podaljški" morda res odveč.
Lp, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!