Ko me pobožaš
za zaprtimi vrati,
takrat sem, mati
bleščeč zvezdnat utrinek,
blagost, milost tvojih noči,
odsev,
ki te s hvaležnostjo napaja ...
Sem in rastem, mati.
Zakaj
v tujem svetu
ostajam ista
teža,
zamolčana skrivnost?
Čudovit odsev iskrenosti...
lp
Hvala, sašo.
lep dan, Neni
Pesem lahko beremo kot strah nerojenega pred tem, kar pride (ne samo otroka, tudi npr. pesmi, ideje, česarkoli novega, kar ni povsod sprejeto ...) Vsekakor je nagovor materi ključni element, ki mater (realno ali simbolično) izpostavlja kot nekoga, na kogar naj bi se vedno zanesli, pa je tudi ona ... samo človek.
Lp, lidija
Hvala, Lidija
za dober komentar in za podčrtanje.
Lep dan
Neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!