Kaj naj ti dam, moj ljubi, za tvoj rojstni dan?
Poljub moj tebe ne umiri, pogled na mene te ne radosti.

Naj tiho s soncem smukne skozi okno tvoje sobe Damirena,
naj s toplim leskom v hladnem jutru zaspane ti odpre oči,
prosojna diva mila obraz tvoj nežno naj vzame med dlani,
čemerno naj nebo, prikazni temnih sen, v njih se razjasni.

Ko zbegan boš in neprespan zjutraj hitel mimo Ažura,
naj ti šepeče veter na uho besede njene darežljive,
drhteče misli v listih brežiških drnustljev
- želen odmev davnine čarne -
naj v njih korak tvoj se umiri.

Ko njen obraz iskal boš v Vrtnici med svojimi Brežčani,
naj v njihovih očeh spomin se nanjo obudi,
igrivi nje odsev naj vzdrami tvoje čute in srce,
naj blago tvoje roke v darovanju se razpro,
toplo objemi ljubo svojo v ljudeh.

In ko se žalosten in sam zvečer nameniš spat,
naj z mehkim puhom dobra vila te odene,
vanj vtke naj ljube tvoje dah, toploto, vonj telesa,
poljub naj nje mladosti ti dahne na utrujeni obraz.

Margareta