Včasih grem predaleč

in ne toliko domišljija

kot želja

me ulovi v pogovoru s teboj

čeprav si trilijone kilometrov proč

vsaj tako se zdi

zagledam se v fotografijo naju

prilepljeno na rob monitorja

in klepetava

no iz mene vrejo besede

ti le tiho poslušaš

molčiš

slike so pač tiho

in pomaga veš

malce lažje je po tem pogovoru

zaskrbljujoče kaj

eh saj vem da je samo slika

vem da nisi v resnici tu

a boš

a ne

nekega dne

reci vsaj mogoče

da lažje prebijem dan.

igor žuravlev